- varčevanje
- сбережение, экономия
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
varčevanje
Смотреть что такое "varčevanje" в других словарях:
varčevánje — a s (ȃ) glagolnik od varčevati: z varčevanjem priti do premoženja; varčevanje z denarjem / varčevanje pri hrani; varčevanje z materialom / stanovanjsko varčevanje; dan varčevanja / namensko varčevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naménski — a o prid. (ẹ̑) ki je za točno določen namen: namenske raziskave / namenska zemljišča ♦ fin. namenski kredit, sklad; namensko varčevanje varčevanje za določeni namen, ki ga organizira navadno banka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hranílnica — e ž (ȋ) ustanova, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: vložiti denar v hranilnico; dobiti posojilo v hranilnici / mestna, poštna hranilnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hranílništvo — a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: hranilništvo je močno razvito … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skopúški — a o prid. (ū) ekspr. 1. značilen za skopuhe: skopuško ravnanje, varčevanje 2. skop: kako je skopuška … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stanovánjski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na stanovanje: stanovanjski prag; izmeriti stanovanjsko površino / stanovanjski prostori / stanovanjski lastnik, najemnik / stanovanjska oprema; oblikovalec stanovanjskega pohištva / stanovanjski blok; stanovanjska… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štédnja — e ž (ẹ) knjiž. varčevanje: navajati otroke na štednjo / štednja blaga, denarja; štednja z električno energijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tók — a m, mn. tokóvi in tóki (ọ̑) 1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov, zlasti tekočina, plin: tok teče, se vrtinči; zajel ga je topel zračni tok; prestreči, zaustaviti tok z oviro // nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ukazováti — újem nedov. (á ȗ) 1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje: ukazovati otroku, služabniku, vojaku; ukazoval je: ti naredi to, ti pojdi tja; ukazovati in ubogati / dov. nič več ne bom prosil, moraš, ukazujem / zdravnik je ukazoval,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
varčeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na varčevanje: varčevalni ukrepi / varčevalna doba / varčevalni dan dan varčevanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
